Ključni izsledki
- Raziskovalci so delili podrobnosti o novi bateriji na osnovi niklja, ki bi lahko zdržala več kot 100 let.
- Takšna dolgotrajna baterija bi se lahko izkazala za okolju prijazno, če bi jo lahko uporabljali za več namenov, predlagajo strokovnjaki.
- Drugi jemljejo 100-letno trditev s ščepcem soli in svarijo pred napovedovanjem trajanja zunaj dejanskega testiranja.
Predstavljajte si svet, v katerem bi lahko baterije trajale dlje od izdelkov, ki jih napajajo.
S korakom bližje takšni možnosti so raziskovalci z univerze Dalhousie v Halifaxu v Kanadi skupaj s Teslino skupino za napredne raziskave baterij delili podrobnosti o novi bateriji na osnovi niklja, ki bi lahko pod pravimi pogoji trajala izjemno dolgo dolgo časa. Baterija še, eden od avtorjev prispevka je Jeff Dahn, ki velja za enega od pionirjev litij-ionske (Li-ion) baterije.
»Medtem ko ta študija obljublja razvoj baterij, ki bi lahko zdržale stoletje,« je za Lifewire po e-pošti povedal Gavin Harper, raziskovalec kritičnih materialov, Birminghamski center za strateške elemente in kritične materiale na Univerzi v Birminghamu, "Okoljske koristi, ki bi lahko izhajale iz te tehnologije, bomo lahko povečali samo, če bomo sposobni najti aplikacije, ki bodo izkoriščale baterijo v njeni stoletni življenjski dobi."
Časi testiranja
Trajnost izdelka, je pojasnil Harper, ni samo funkcija tega, kako dolgo bo zdržal. Enako pomemben vidik je, kako privlačen ostane ljudem skozi svoj življenjski cikel. Da bi poudaril svoj argument, je Harper pripomnil, da je redko videti stoletja stara vozila, ki vozijo po cesti.
»Ker bi baterija preživela vozilo, bi jo lahko prenesli v novo vozilo, ko bo originalno vozilo pripravljeno na odpad,« je predlagal dr. Stephen J. Harris, projektni znanstvenik na oddelku za shranjevanje energije v nacionalnem laboratoriju Lawrence Berkeley, v izmenjavi e-pošte z Lifewire.
Harper verjame, da je za najboljši izkoristek tako dolgotrajnih baterij pomembno razmisliti o vrsti aplikacij, za katere jih je mogoče uporabiti v njihovem življenjskem ciklu, zlasti ker so lahko tehnologija, ki omogoča druge okoljske izboljšave.
»Projekt ReLIB Univerze v Birminghamu raziskuje ponovno uporabo in recikliranje litij-ionskih baterij ter raziskuje, kako učinkovito kaskadirati celice skozi vrsto uporab v njihovem življenjskem ciklu,« je dodal Harper.
Ena uporaba tako dolgotrajnih baterij, predlaga Harper, bi bila za shranjevanje energije ali rezervne aplikacije, kjer bi bila njihova dolga življenjska doba revolucionarna. "Stroškovno učinkovito shranjevanje energije v omrežju bi lahko omogočilo večji prodor predvidljivo občasnih obnovljivih virov energije, kar bi ozelenilo omrežje," je dejal.
Prepričan je, da je ena od ključnih stvari, ki jih je treba upoštevati v prihodnje, donosnost naložbe v energijo z določitvijo, koliko energije je potrebno za izdelavo baterij v primerjavi s tem, koliko energije lahko shranijo v svoji življenjski dobi.
»Če lahko izdelamo baterije z zelo dolgo življenjsko dobo, se bo energija, shranjena v življenjski dobi, povečala, to pa izboljša vpliv baterij na okolje, kar nam omogoča, da izdelamo več zmogljivosti za shranjevanje energije za manj vložene energije,« pojasnil Harper.
Prijazno okolje
Seveda te vrste tehnologije baterij v svojem življenju ne bomo videli prezgodaj: to je še vedno na zelo zgodnji ravni raziskav. Harper je dejal, da predlagana baterija zahteva strog okoljski nadzor, da bi izpolnila svojo 100-letno obljubo o uporabi. Ena od okoljskih zahtev je, da baterija deluje pri 25 °C (77 °F), kar je, kot je opozoril Harper, lažje narediti v stacionarnih aplikacijah.
Poleg tega, glede na dolgo življenjsko dobo baterije, Harper domneva, da bi druge pomožne komponente napajalne enote odpovedale pred baterijo. Vendar je to nekaj, po njegovem mnenju je mogoče oblikovati s sprejetjem modularnega pristopa k stvarem, kot je podporna močnostna elektronika, ki jo je mogoče zamenjati ali obnoviti v življenjskem ciklu baterije.
Kaj, če po 30 letih obstaja nov mehanizem odpovedi, ki ga še nikoli nismo videli in na katerega niti pomislili?
Dr. Harris je tudi posvaril pred napovedovanjem življenjskih dob, ki presegajo dejanski čas testiranja.
Pojasnil je, da tudi če nam uspe upočasniti znane mehanizme odpovedi do te mere, da lahko preprečimo, da bi se sprožili vsaj 100 let, še nihče ni upravljal baterije v podobni današnji konfiguraciji več kot nekaj desetletij.
»Kaj če po 30 letih obstaja nov mehanizem odpovedi, ki ga še nikoli nismo videli in na katerega niti pomislili?« je vprašal.
