Ključni izsledki
- Vtiči USB-C so varni, robustni, majhni in jih je enostavno priključiti ob prvem poskusu.
- Kabli USB-C niso zamenljivi – Thunderbolt, Power Delivery in drugi imajo različne specifikacije.
- Označevanje ali barvno kodiranje je lahko odgovor.
USB-C je popolna zmešnjava in ni videti, da bo kmalu popravljena.
Kljub temu je veliko boljši od stare mešanice priključkov USB. Zgrabite kabel in dve napravi, priključite kateri koli konec v eno ali drugo napravo, ne da bi morali vtič postaviti na pravo stran, in končali ste. Le da niste, ker morda te naprave ne delujejo skupaj. Morda eden od njih ni USB-C, ampak Thunderbolt. Ali pa lahko kabel sam prenaša le moč, ne pa tudi podatkov visoke hitrosti.
"Največja prednost USB-C je hitrejše napajanje, prenos podatkov, avdio-video in več po enem kablu. Zaradi prilagodljivosti in univerzalne uporabe je USB-C trenutno ena najboljših vrst povezav," je za Lifewire po e-pošti povedal profesionalni avdiovizualni produktni vodja Christian Young. »[Toda] enostavnost prepoznavanja, kateri kabel se povezuje s katero napravo, je lahko zmedena, saj je vsaka naprava USB-C videti enako.«
V čem je težava?
USB-C je konektor, zasnovan za zamenjavo vseh prejšnjih konektorjev USB. Njegova simetrična oblika vam omogoča, da ga priključite na kateri koli način, namesto da bi se vedno zmotil v prvem poskusu. In isti vtič se uporablja na obeh koncih, namesto da bi imeli računalniški in periferni konec.
Prenaša tudi veliko več energije kot običajni USB - specifikacija je do približno 100 vatov, več pa bo na voljo s prihodnjimi revizijami, prenos podatkov pa je dovolj hiter za povezavo monitorjev 4K ali hitrih SSD-jev. Če pogledamo s tega zornega kota, je res neverjetno.
Težava nastane, ko jo dejansko uporabljate. Isti priključek USB-C se uporablja za napajanje, USB-C 3.1, USB-C 3.1 gen.2 in Thunderbolt. Vsak zahteva hitrejši in zmogljivejši kabel kot prejšnji.
Če na primer priključite priklopno postajo Thunderbolt ali zaslon s počasnejšim kablom USB-C 3.1, ne boste prejeli ničesar ali pa bo video signal oslabljen. Kabli USB-C, ki jih Apple dobavlja s svojimi iPadi, so na primer namenjeni predvsem za napajanje. Preko njih boste dobili nekaj podatkov, vendar ne dovolj, da bi recimo priklopili in SSD.
In celo osnovni del moči je zmeden.
"Standard USB-C omogoča napravam, da se polnijo z veliko višjo močjo v primerjavi s starejšimi različicami USB in s tem olajšajo možnost hitrega polnjenja," je za Lifewire po elektronski pošti povedal električni inženir Rob Mills. "Za pridobitev te prednosti pa je potrebna prava kombinacija polnilnika, kablov in naprave. Če na primer kupite polnilnik USB-C, ki ne podpira Power Delivery, in ga poskusite uporabiti s prenosnikom, se prenosnik ne bo polnil."
Rešitev?
USB-C je tako odličen, vsestranski in robusten priključek, vendar je bil zelo slabo obravnavan v smislu informacij in trženja. Z USB A (velikim pravokotnim vtičem, ki ga vedno napačno priključite prvič) vsaj veste, da bo delovalo, če ga lahko priključite. Podobno z zmedo mikro, mini, USB-B in drugih priključkov na drugem koncu žice.
Z USB-C ni mogoče ugotoviti, kateri kabel je pravi za to delo, in to se samo poslabša, ko z nadaljnjimi nakupi zberemo več kablov. Lotil sem se označevanja kablov Thunderbolt in USB-C 3.1 gen.2 takoj, ko sem jih vzel iz paketa, vendar sem začel prepozno in imam kup skrivnostnih kablov, ki so lahko kos nalogi ali pa tudi ne pri roki.
Ali je rešitev le vrnitev k ločenim kablom za različne naprave? Verjetno ne.
"To je mogoče odpraviti z upravljanjem kablov ali z barvnim kodiranjem kablov za določene naprave. Vendar pa so te pomanjkljivosti minimalne in ne odtehtajo prednosti USB-C," pravi Young.
USB-IF (Forum izvajalcev) je pred kratkim objavil nov nabor oznak za pomoč. Ti prikazujejo podatke in hitrosti polnjenja kabla, ki so v redu, če imate kabel v škatli. Morda le potrebujemo nekaj podobnega tistim starim vtikačem slezaste in poprove mete, ki se uporabljajo za miške in tipkovnice? Barvno kodiranje vtičev, kot predlaga Young, bi pripomoglo k gršim kablom, vendar bi bilo veliko bolj praktično.
Druga možnost bi bila zahteva, da so vsi kabli zmožni največje moči in prenosa podatkov, vendar bi bili ti kabli dražji, potratni (včasih potrebujete le osnovni kabel) in bi jih pri Amazonu nemogoče uveljaviti, kjer generični brezimeni kabli nasičijo trg.
Morda je čas, da si uporabniki izmislimo lastno shemo barvnega kodiranja in sami označimo te kable.
