NIC je okrajšava za omrežno vmesniško kartico – vrsto strojne opreme omrežnega adapterja, ki se prilega razširitveni reži na matični plošči računalnika. Večina računalnikov jih ima vgrajenih in v tem primeru so del tiskanega vezja, vendar lahko dodate tudi lastno omrežno kartico, da razširite funkcionalnost sistema.
NIC zagotavlja vmesnik strojne opreme med računalnikom in omrežjem. To velja ne glede na to, ali je omrežje žično ali brezžično, saj se lahko NIC uporablja za omrežja Ethernet in Wi-Fi.
Omrežne kartice, ki se povezujejo prek USB-ja, niso kartice; so naprave USB, ki omogočajo omrežne povezave prek vrat USB. Imenujejo se omrežni vmesniki.
NIC je tudi kratica za Network Information Center. Na primer, organizacija InterNIC je omrežna kartica, ki širši javnosti zagotavlja informacije o imenih internetnih domen.
Kaj počne omrežna kartica?
Omrežna vmesniška kartica omogoča napravi, da se poveže z drugimi napravami. Uporabljajo se lahko za naprave, ki se povezujejo z osrednjim omrežjem (na primer v infrastrukturnem načinu), ali naprave, ki so seznanjene skupaj, kot v ad-hoc načinu.
Vendar pa omrežna kartica ni vedno edina komponenta, ki jo potrebujete za povezovanje z drugimi napravami. Na primer, če je naprava del večjega omrežja in želite, da ima dostop do interneta, na primer doma ali v podjetju, potrebujete usmerjevalnik. Naprava uporablja omrežno vmesniško kartico za povezavo z usmerjevalnikom, ki je povezan z internetom.
Fizični opis NIC
Omrežne kartice so na voljo v številnih oblikah, vendar sta dve glavni žični in brezžični.
- Brezžične omrežne kartice morajo za dostop do omrežja uporabljati brezžične tehnologije, zato imajo eno ali več anten, ki štrlijo iz kartice. Primer tega si lahko ogledate z adapterjem TP-Link PCI Express.
- Žične omrežne kartice uporabljajo vrata RJ45, saj imajo na koncu priključen kabel Ethernet. Zaradi tega so bolj ploščate kot brezžične omrežne kartice. Omrežni adapter TP-Link Gigabit Ethernet PCI Express je en primer.
Ne glede na to, kateri se uporablja, omrežna kartica štrli iz zadnje strani računalnika poleg drugih vtičev, kot pri monitorju. Če je omrežna kartica priključena na prenosni računalnik, je najverjetneje pritrjena ob strani.
Kako hitre so omrežne kartice?
Vse brezžične omrežne kartice imajo oceno hitrosti, kot je 11 Mbps, 54 Mbps ali 100 Mbps. Te ocene samo nakazujejo splošno delovanje enote. Te informacije najdete v sistemu Windows tako, da z desno miškino tipko kliknete omrežno povezavo v razdelku Središče za omrežje in skupno rabo > Spremeni nastavitve adapterja na nadzorni plošči.
Hitrost omrežne kartice ne določa nujno hitrosti internetne povezave zaradi razlogov, kot sta razpoložljiva pasovna širina in hitrost, ki jo plačate. Z drugimi besedami, hitrost omrežja, če upoštevamo ta dva dejavnika, določa počasnejši od obeh.
Na primer, če plačate za hitrost prenosa 20 Mb/s, uporaba omrežne kartice 100 Mb/s ne bo povečala vaše hitrosti na 100 Mb/s ali celo na nič več kot 20 Mb/s. Če pa plačate za 20 Mb/s, vaša omrežna kartica pa podpira samo 11 Mb/s, boste imeli počasnejše prenose, saj lahko nameščena strojna oprema deluje le tako hitro, kot je ocenjeno, da deluje.
Drug pomemben dejavnik pri hitrosti omrežja je pasovna širina. Če bi morali dobiti 100 Mb/s in vaša kartica to podpira, vendar imate v omrežju tri računalnike, ki vsi prenašajo hkrati, bo teh 100 Mb/s razdeljenih na tri, kar bo vsakemu odjemalcu služilo približno 33 Mb/s.
Kako dobiti gonilnike za omrežne kartice
Vse strojne naprave potrebujejo gonilnike za delovanje s programsko opremo v računalniku. Če vaša omrežna kartica ne deluje, gonilnik verjetno manjka, je poškodovan ali zastarel.
Posodobitev gonilnikov omrežne kartice je lahko težavna, saj običajno potrebujete internet za prenos gonilnika – in prav gonilnik vam preprečuje dostop do interneta. V teh primerih prenesite omrežni gonilnik v računalnik, ki deluje, in ga nato prenesite v sistem s težavo z bliskovnim pogonom ali CD-jem.
Najpreprostejši način za to je uporaba orodja za posodabljanje gonilnikov, ki lahko išče posodobitve, tudi ko je računalnik brez povezave. Zaženite program v računalniku, ki potrebuje gonilnik, in nato shranite podatke v datoteko. Odprite datoteko v istem programu za posodabljanje gonilnikov na delujočem računalniku, prenesite gonilnike in jih nato prenesite v nedelujoči računalnik, da tam posodobite gonilnike.
