Učinkovitost računalniškega omrežja – včasih imenovana internetna hitrost – se običajno meri v bitih na sekundo (bps). Ta količina lahko predstavlja dejansko hitrost prenosa podatkov ali teoretično omejitev razpoložljive pasovne širine omrežja.
Razlaga pogojev uspešnosti
Sodobna omrežja podpirajo ogromno število bitov na sekundo. Namesto navajanja hitrosti 10.000 ali 100.000 bps omrežja običajno izražajo zmogljivost na sekundo v kilobitih (Kbps), megabitih (Mbps) in gigabitih (Gbps), kjer:
- 1 Kbps=1000 bitov na sekundo
- 1 Mbps=1.000 Kbps
- 1 Gbps=1.000 Mbps
Omrežje s stopnjo zmogljivosti enot v Gbps je veliko hitrejše od omrežja, ocenjenega v enotah Mbps ali Kbps.
Primeri meritev delovanja omrežja
Večina omrežne opreme, ocenjene v Kbps, je po današnjih standardih zastarela in slabo zmogljiva.
Sledi nekaj primerov hitrosti in zmogljivosti:
- Modemi na klic podpirajo prenosne hitrosti do 56 Kbps.
- Zvezna komisija za komunikacije zahteva, da imajo širokopasovne internetne povezave hitrosti prenosa vsaj 25 Mbps in hitrosti nalaganja vsaj 3 Mbps.
- Teoretična hitrost v domačem omrežju z uporabo usmerjevalnika Wi-Fi 802.11g je ocenjena na 54 Mbps, medtem ko sta novejši usmerjevalniki 802.11n in 802.11ac ocenjeni na 450 Mbps oziroma 1300 Mbps. Usmerjevalnik 802.11 ax (Wi-Fi 6) doseže največjo hitrost 10 Gbps.
- Gigabit Ethernet v pisarni ima hitrost prenosa blizu 1 Gbps.
- Ponudnik interneta z optičnimi vlakni pogosto doseže dejansko hitrost prenosa 1000 Mbps.
Biti proti bajtom
Konvencije, ki se uporabljajo za merjenje zmogljivosti računalniških diskov in pomnilnika, se na prvi pogled zdijo podobne tistim, ki se uporabljajo za omrežja – vendar ne zamenjujte bitov in bajtov.
Zmogljivost shranjevanja podatkov se običajno meri v enotah kilobajtov, megabajtov in gigabajtov. V tem neomrežnem slogu uporabe velike črke K predstavljajo množitelja 1024 enot zmogljivosti.
Naslednje enačbe opredeljujejo matematiko za temi izrazi:
- 1 KB=1.024 bajtov
- 1 MB=1, 024 KB
- 1 GB=1.024 MB
