Internetni protokol je nabor pravil, ki urejajo, kako se informacijski paketi prenašajo po omrežju. IPv5 je različica internetnega protokola (IP), ki ni bila nikoli uradno sprejeta kot standard. V5 pomeni različico 5 internetnega protokola. Računalniška omrežja uporabljajo različico 4, ki se običajno imenuje IPv4, ali novejšo različico IP, imenovano IPv6.
Omejitve naslovov IPv5
IPv5 nikoli ni postal uradni protokol. Kar je znano kot IPv5, se je začelo pod drugim imenom: Internet Stream Protocol ali preprosto ST.
Internetni protokol ST/IPv5 so kot sredstvo za pretakanje video in glasovnih podatkov razvili Apple, NeXT in Sun Microsystems in je bil eksperimentalni. ST je bil učinkovit pri prenosu podatkovnih paketov na določenih frekvencah ob ohranjanju komunikacije.
Sčasoma bi služil kot temelj za razvoj tehnologij, kot je Voice over IP ali VoIP, ki se uporablja za govorno komunikacijo prek interneta.
32-bitno naslavljanje
Z razvojem IPv6 in njegovo obljubo skoraj neomejenega števila naslovov IP ter novega začetka za protokol IPv5 ni bil nikoli prešel v javno uporabo v veliki meri zaradi svojih 32-bitnih omejitev.
IPv5 je uporabljal 32-bitno naslavljanje IPv4, kar je sčasoma postalo problem. Format naslovov IPv4 je format …, ki je sestavljen iz štirih številskih oktetov (enota digitalnih informacij v računalništvu, sestavljena iz osmih bitov), pri čemer je vsak niz od 0 do 255 in ločeni s pikami. Ta format je omogočal 4,3 milijarde internetnih naslovov; vendar je hitra rast interneta kmalu izčrpala to število edinstvenih naslovov.
Do leta 2011 so bili dodeljeni zadnji preostali bloki naslovov IPv4. Če bi IPv5 uporabljal isto 32-bitno naslavljanje, bi imel enake omejitve.
Torej, IPv5 je bil opuščen, preden je sploh postal standard, in svet je prešel na IPv6.
Naslovi IPv6
IPv6 je bil razvit v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, da bi rešil omejitev naslavljanja, komercialna uvedba tega novega internetnega protokola pa se je začela leta 2006. IPv6 je 128-bitni protokol in zagotavlja več naslovov IP.
Format IPv6 je niz osmih 4-mestnih šestnajstiških števil; vsak od teh predstavlja 16 bitov, skupaj 128 bitov. Znaki v naslovu IPv6 so številke od 0 do 9 in črke od A do F.
Oblika IPv6
Primer naslova IPv6 je 2001:0db8:0000:0000:1234:0ace:6006:001e. IPv6 lahko ponudi bilijone in bilijone naslovov IP (kar 3,4x1038 naslovov) z malo verjetnostjo, da jih zmanjka.
Format naslova IPv6 je dolg in pogosto vsebuje številne ničle. Začetne ničle v naslovu je mogoče izključiti, da skrajšate naslove. Na primer, zgornji naslov IPv6 je lahko izražen kot veliko krajši 2001:db8::1234:ace:6006:1e. Poleg tega, ko obstaja več kot en 4-mestni niz, ki je sestavljen iz vseh ničel, se te lahko nadomestijo s simbolom "::".
V naslovu IPv6 je mogoče uporabiti samo en simbol ::.
