Kaj morate vedeti
- Funkcija LOOKUP v Excelu se uporablja za iskanje informacij v vrstici ali stolpcu.
- Formulo LOOKUP lahko uporabite na dva načina, odvisno od vaših potreb: kot vektor in polje.
- Vektorski tip išče samo eno vrstico ali stolpec, medtem ko matrika išče več vrstic in stolpcev.
Ta članek pojasnjuje, kako uporabiti funkcijo LOOKUP v kateri koli različici Excela, vključno z Excelom 2019 in Microsoft 365.
Kaj je funkcija LOOKUP?
Funkcija LOOKUP v Excelu se uporablja za iskanje informacij v vrstici ali stolpcu. Poišče vrednost z istega položaja v vrstici ali stolpcu kot začetna vrednost, zato je zelo uporaben pri delu s strukturiranimi tabelami, kjer vse vrstice in stolpci vsebujejo podobne podatke.
Obstajata dva načina za pisanje formule LOOKUP v Excelu, odvisno od vaših potreb. Ena oblika se imenuje vektor, druga pa niz.
Funkcijo LOOKUP je mogoče uporabiti v vseh različicah Excela.
Sintaksa in argumenti funkcije LOOKUP
Obstajata dva načina za uporabo funkcije LOOKUP:
Vektor
Vektorski obrazec išče samo po eni vrstici ali stolpcu. To območje se imenuje vektor. Vrednost, ki je vrnjena, je tisto, kar je na istem položaju kot drugi izbrani niz podatkov.
=ISKANJE(iskalna_vrednost, iskalni_vektor, [rezultat_vektor])
- lookup_value je vrednost, ki naj jo funkcija išče znotraj vektorja. Lahko je številka, besedilo, logična vrednost, ime ali sklic. Ta argument je obvezen.
- lookup_vector je obseg. Lahko je ena vrstica ali en stolpec. Vrednosti v vektorju morajo biti v naraščajočem vrstnem redu (npr. 1, 2, 3 ali A, B, C). Ta argument je obvezen.
- result_vector je neobvezen obseg. Če je uporabljen, mora biti popolnoma enake velikosti kot lookup_vector.
Tu je še nekaj pravil, ki si jih morate zapomniti, ko uporabljate vektorsko obliko funkcije LOOKUP:
- Če je lookup_value manjša od najmanjše vrednosti v lookup_vectorju, Excel izda napako N/A.
- Če lookup_value ni mogoče najti, se funkcija LOOKUP ujema z največjo vrednostjo v lookup_vector, ki je manjša ali enaka lookup_value.
Matrika
Matrični obrazec lahko išče vrednost v več vrsticah in stolpcih. Najprej poišče določeno vrednost v prvi vrstici ali stolpcu izbora in nato vrne vrednost istega položaja v zadnji vrstici ali stolpcu.
=ISKANJE(iskana_vrednost, niz)
- lookup_value je vrednost, ki naj jo funkcija išče znotraj matrike. Lahko je številka, besedilo, logična vrednost, ime ali sklic. Vrednosti morajo biti v naraščajočem vrstnem redu (npr. 1, 2, 3 ali A, B, C). Ta argument je obvezen.
- array je obseg celic, ki vsebujejo vrednost, ki jo primerjate z lookup_value. Ta argument je obvezen.
Upoštevajte tudi ta pravila:
- Če lookup_value ni mogoče najti, se namesto tega uporabi največja vrednost v matriki, ki je manjša ali enaka lookup_value.
- Če je lookup_value manjša od največje vrednosti v prvi vrstici ali stolpcu, se vrne napaka N/A.
- Če matrika vključuje več stolpcev kot vrstic, funkcija LOOKUP išče lookup_value v prvi vrstici.
- Če matrika vključuje več vrstic kot stolpec, funkcija LOOKUP išče lookup_value v prvem stolpcu.
Primeri funkcij LOOKUP
Sledi nekaj primerov uporabe LOOKUP v vaših formulah:
Uporabi iskalni vektor za iskanje po tabeli
=LOOKUP(1003, A2:A5, C2:C5)
Tu je primer, kako uporabiti funkcijo LOOKUP, ko moramo preveriti ceno v tabeli, ki je organizirana po številki dela. Ker vemo, da so številke delov navedene v A2:A5 in so cene v C2:C5, lahko iščemo številko dela 1003 s temi parametri.
Uporabi iskalno polje za iskanje po tabeli
=LOOKUP(1003, A2:C5)
Drug način uporabe funkcije LOOKUP na istem naboru podatkov kot v zgornjem primeru je z nizom. Namesto da bi izbrali dva posamezna stolpca, izberemo celotno tabelo. Ker pa v tem primeru potrebujemo ceno, bomo izbiro ustavili pri stolpcu C, saj bo funkcija zgrabila katero koli vrednost, ki se nahaja na istem mestu v zadnjem stolpcu.
Poišči najbližje število v tabeli
=ISKANJE(A2, D2:D6, F2:F6)
Ta formula LOOKUP se navzkrižno sklicuje na rezultat v stolpcu A s sistemom ocenjevanja v stolpcu D. Funkcija LOOKUP vidi, kje je rezultat v sistemu ocenjevanja, nato pa poišče oceno v F2:F6 do vedeti, kaj napisati zraven rezultata. Ker nekaterih od teh vrednosti ni v tabeli na desni, LOOKUP uporabi naslednjo najnižjo vrednost.
To posebno formulo bi lahko zapisali tudi v matrični obliki, kot je ta:
=ISKANJE(A2, D2:F6)
Rezultati so enaki, saj je stolpec D začetek izbire, konec, ki vsebuje oceno, pa stolpec F.
Znake za dolar lahko uporabite v formulah, tako da se sklici ne povlečejo tudi, ko jih povlečete navzdol po stolpcu, da uporabite funkcijo za druge celice. Več o referencah mešanih celic lahko preberete tukaj.
Poišči zadnjo številko na seznamu
=ISKANJE(9,99999999999999E+307, A:A)
Formula LOOKUP poišče zadnjo številko v stolpcu A. Ker je 9,99999999999999E+307 največje število, ki ga lahko imate na Excelovem delovnem listu, bo formula prikazala zadnjo številko na seznamu, tudi če so prazne celice vključeno v obseg.
Poišči zadnjo besedilno vrednost na seznamu
=LOOKUP(REPT("z", 255), A:A)
Primer poišče zadnjo besedilno vrednost iz stolpca A. Funkcija REPT se tukaj uporablja za ponavljanje z do največjega števila, ki je lahko katera koli besedilna vrednost, to je 255. Podobno kot v primeru števila, ta preprosto identificira zadnjo celico, ki vsebuje besedilo.
Uporaba podatkov tabele za iskanje vrednosti naslovov
=ISKANJE(2, 1/(B3:G3 ""), B$2:G$2)
Ta zadnji primer funkcije Excel LOOKUP vključuje nekatere stvari, ki niso opisane v tem članku, vendar si ga je vseeno vredno ogledati, da vidite, kako uporabna je lahko ta funkcija. Splošna ideja tukaj je, da določimo zadnji vnos v vsaki vrstici in nato poiščemo datum v vrstici 2, da izvemo, kdaj smo nazadnje plačali te račune.
Druge funkcije, kot je LOOKUP
LOOKUP je dokaj osnovna funkcija iskanja/sklicevanja. Obstajajo tudi drugi, ki so dobri za naprednejšo uporabo.
VLOOKUP in HLOOKUP vam omogočata navpično ali vodoravno iskanje in lahko določite, ali želite izvesti natančno ali približno ujemanje. LOOKUP samodejno vrne najbližjo vrednost, če natančnega ujemanja ni mogoče najti.
XLOOKUP je podobna, naprednejša funkcija iskanja.